Moja zgodba
—
Kako sem vzljubil potovanja oziroma planiranje potovanj
Vse skupaj se je začelo leta 2017, ko sem prvič (takrat službeno) odpotoval na konferenco o digitalnem marketingu v London. Pred tem, razen z “all inclusive” potovanjem z letalom v nek hotel z bazenom in letnem tedenskem dopustovanju na Hrvaški obali nisem imel nobenih izkušenj s potovanji. V Londonu pa sem uvidel, da so mi veliko bolj všeč potovanja, ki so splanirana čisto spontano ali manj spontano ampak v svoji režiji. Ker zelo uživam že v samem planiranju dopusta, se celotna energija potovanja razpotegne že na par tednov pred dopustom. Poleg tega pa se mi zdi, da se s potovanja “za podaljšan vikend” včasih vrnem z več zgodbami, kot npr. z enotedenskega izležavanja na Hrvaški obali.

14
Visited Countries4
missed flights2
Continents
Digitalni nomad, ki to nikoli ni postal.
Kot študent sem vedno sanjal o “remote worku” oz. o tem, da bi postal t.i. digitalni nomad, ampak sem na koncu vedno obstal v domačem okolju, ker se mi je zdelo, da moram najprej nabrati poslovne izkušnje doma in se šele nato odpraviti na pot. Še pred začetkom prvega letnika fakultete sem v moji glavi splaniral svojo idealno prvo izkušnjo. Takoj, ko bo to možno (v 2. letniku), se prijavim na izmenjavo v Trondheim, kjer sigurno niti ne bo veliko prijav (ker večina študentov itak išče izmenjavo v toplih krajih in ne v mrzli skandinaviji, predvsem pa ne v zimskem semestru) kamor grem za pol leta, naberem prve izkušnje, se do konca študija vrnem v Slovenijo in potem naprej. Na žalost (ali pa ne) se je življenje obrnilo tako, da nikoli nisem prišel do tistega 2. letnika, ker sem v začetku 1. letnika dobil sicer študentsko delo na spletnem portalu Ceneje.si, kjer pa sem iz enomesečnega študentskega projekta, preko uredništva v roku pol leta pristal v marketinški ekipi, kar me je tako pritegnilo, da sem se odločil študij zapustiti ker pri programiranju razen nekih osnov (ki sem jih do takrat že pridobil in so mi prišle še kako prav), ne bom pridobil potrebnih znanj za digitalni marketing. S tem, ko sem začel delati v digitalnem marketingu seveda sanje o delu na daljavo niso padle v vodo ampak so se zgolj še bolj okrepile, ker je to eno od področij dela, ki ga je daleč najbolj enostavno izvajati iz remote lokacij (če me vprašaš danes je odgovor: “my ass”). Ampak, ker sem delal na področju e-commerca in ker itak ne sme vedno biti vse po planu, sem kmalu ob rednem delu (takrat že v spletni agenciji Optiweb) kupil in začel voditi svojo prvo spletno trgovino sfashion.si, kar pa je od mene zahtevalo pridobivanje ogromno novega znanja (računovodstvo, poslovanje, nabava, …) ter predvsem fizično prisotnost na lokaciji skladišča (kdo bo pa drug spakiral, če si one man band…). S tem prvim lastnim projektom in ob delu kot vodja marketinga v 2 podjetjih (ne istočasno) se je plan o predvidenem več letnem potovanju in delu z vseh možnih lokacij spremenil. Pa ne samo zato, ker to ne bi bilo izvedljivo ampak zato, ker sem tekom dela opazil, da imam enostavno večjo kontrolo ter boljšo efektivnost in več kreativnosti v pisarni na sami lokaciji podjetja. Spremenil pa se je v to, da sem ugotovil, da je občasna kratkotrajna menjava okolja (npr. skok na morje za 10 dni z laptopom v rokah kjer se sprostim ampak kljub temu delam kar nekaj ur dnevno…) zelo pomembna in zelo koristna. Trenutno v solastništvu z dvema prijateljema vodim podjetje, kjer se ukvarjamo z laserskim razrezom, graviranjem in svoje izdelke tudi prodajamo preko spletne trgovine in blagovne znamke Mummus.com. Ker je podjetje še zelo mlado (1.7.2020) in imamo lastno proizvodnjo, ekipa pa majhna, trenutno to zahteva še veliko fizične prisotnosti, mi kljub vsemu včasih še vedno uspe narediti kratek “remote-work postanek”.